Katja poravna baletna copatka tako, da se s konicama dotikata roba preproge. Nato s prstom popravi še en trak. Štiriletna deklica vsak večer pripravi copatka za jutro. Noben trak ne sme ostati pod njima.
»Najprej copatka, potem zobki, potem postelja,« reče.
S palcem pogladi mehko volneno preprogo. Ob radiatorju leži domači oranžni maček. Rep ima zavit čez nos, kot da si je nadenil šal. Enkrat leno zaprede, potem spet zapre oči.
Katja vstane in potegne pižamo čez kolena. Na njej so drobne rumene hruške. Eno hruško pokrije guba. Katja jo z dlanjo zravna in stopi proti kopalnici.
Na hodniku obstane.
Skozi okno svetita dve oranžni očesi. Pod njima se razteza široka odprtina, na sredi pa štrli en sam zob. Oranžna svetloba pada na Katjin rokav.
»Mama, kaj tako čudno sveti?« vpraša Katja.
Mama pride iz kopalnice. V roki drži Katjino zobno ščetko.
»Na zunanji polici je buča za noč čarovnic,« reče.
Katja potegne rokav k sebi. V prsih jo stiska. Stopala obrne nazaj proti sobi, čeprav zobki še niso umiti. Sede na rob preproge, tik ob svoja copatka.
Mama odloži ščetko in sede poleg nje. Ne vleče je proti oknu. Samo ponudi dlan. Katja vanjo položi svojo roko.
»Strah te je te buče,« reče mama.
Katja prikima.
»Nočem gledati v temo. Tudi noči čarovnic nočem.«
Mama ostane ob njej.
