Prvi božič.
Vita je sedela na preprogi v dnevni sobi. Tik ob deklici je sedela mama. Božično drevo je trdno stalo v stojalu. Majhne lučke so svetlo, a nežno žarele.
Na preprogi med njima je stala pletena košara. V njej sta ležala dva okraska iz blaga. Prvi je bil velika rdeča rokavička, drugi pa mehka rumena zvezdica. Vita je z obema rokama segla kar v košaro.
Iz košare je vzela mehko zvezdico. Prislonila si jo je k bradi.
»Nazaj v košaro?« je rekla mama in potrkala po robu.
Vita je zmajala z glavo. S prstom je pokazala na zelene veje. »Zvezdica,« je rekla Vita. »Drevo.«
»Tvoja zvezdica bi rada na drevo,« je rekla mama. Košaro je pustila ob Vitinem kolenu. Vita je enkrat poskočila na preprogi. Zvezdico je trdno držala.
Prvi božič. Košara na preprogi.
Nato je v košaro segla mama. Vzela je rdečo rokavičko. Na vrhu je imela prišito zanko. »Najprej sem jaz na vrsti,« je rekla mama. Rokavičko je prijela za zanko in zanko nataknila na nizko vejo. Šuš. Rokavička se je enkrat zazibala in obmirovala.
Vita se je na kolenih nagnila bliže. Zvezdico je držala v eni roki. Z drugo je potapkala po viseči rokavički. Tap, tap. Rokavička se je nežno zazibala na vejici. Ni padla.
»Gor,« je rekla Vita.
»Gor na vejo,« je rekla mama.
Vita je pogledala rdečo rokavičko. Mama je imela prazne roke v naročju.




